ŠOLA NA DALJAVO

Šola na daljavo ima vsekakor prednosti in slabosti. Na trenutni položaj gledam s splošnega in osebnega vidika.

Najprej bi poudarila, da  so pogoji in možnosti, ki jih imajo šolarji na razpolago različni. Jaz imam denimo zagotovljeno:

-vso potrebno tehnično opremo (s tem mislim predvsem računalnike, telefone, delujoč internet,…),

-svojo sobo, kjer me nihče ne moti in lahko posledično tudi nemoteno opravljam vse za šolske ter obšolske dejavnosti.

Verjamem pa, da marsikdo nima vsega naštetega. Morda imajo doma le en računalnik, šola pa se jih več, ali pa je internet preveč obremenjen (mi imamo npr. dve omrežji, da nam deluje vsem hkrati).

Ali pa, da otroci  nimajo svojih sob oz. prostorov, da bi lahko vse opravljali nemoteno.

Nekateri otroci imajo tudi edini topel obrok v šoli.

In četudi je meni vse omogočeno verjamem, da veliko otrok nima enakih možnosti, tako da sem lahko res hvaležna staršem, da mi vse omogočata.

Šolanje na daljavo ima tudi veliko prednosti.

Ne bi ravno rekla, da imam več časa, a mi resnično prihranimo čas, saj se nam ni  potrebno voziti na treninge, v glasbene šole ( meni se ni potrebno vsak teden voziti v Maribor in nazaj, za kar porabim celo popoldne).

Jaz  najbolj pogrešam družbo in prijatelje. Obenem pa sem tudi srečna, da nisem edinka, saj bi mi bilo verjetno zelo dolgčas. Sedaj  se veliko več družim z družino, za katero sicer pogosto zmanjka časa.

Pohvalila bi vse, ki se trudijo, da bi se šola na daljavo čim bolj približala »normalni šoli«. Mislim, da  učitelji šolske ure glede na dane razmere izvajajo odlično in so se priučili veliko računalniških tehnik, obenem pa nas skušajo spodbujati. Tudi šolarji se trudijo(trudimo), saj verjamem, da se je nekaterim precej težje učiti in se zbrati doma pred pisalno mizo ter delati brez neposrednih navodil ( iz oči v oči – v živo) in zato težje vse skupaj vzamejo resno kot v šoli, ampak vem, da se trudijo po svojih močeh.

Ja, takšno je pač tole šolanje na daljavo. Če razmere sprejmemo takšne kot so, je tudi doma lahko prav lepo!

Klara 😉

Vsekakor je pouk v šoli kvalitetnejši, lažji in hitrejši, toda situacija je takšna kot je in s tem se moramo sprijazniti.

S šolo na daljavo se srečujemo prvič v zgodovini, zato je vsem težko. Ta način izobraževanja je popolnoma drugačen, spoznavati je treba nove metode, kako se motivirati, potrebno je biti še bolj zbran, toda cel dopoldan preživljati za ekrani je zelo utrujajoče, še posebej na začetku. Čez nekaj časa, ko se privadiš, je vse skupaj nekoliko lažje.

Meni osebno šola na daljavo ni delala velikih problemov, saj sem se takoj privadil. Na to so v veliki meri vplivali moji starši, ter seveda učitelji, ki so tako mene kot vse druge podpirali, nas poskušali čim bolj motivirati in nam pomagati pri vseh težavah.

Šolanje na daljavo bo zelo vplivalo na znanje. Čeprav se obdela večina snovi je to popolnoma drugače kot v šoli. Razumevanje snovi je težje kot v šoli in počasnejše. Prav tako nimamo stika z ostalimi, kar je za nekatere zelo hudo.

Po mojem mnenju bi se v šole lahko vrnili že nekaj časa nazaj, ure bi lahko potekale samo 30 minut, lahko bi v šole hodili izmenično  (en teden a razredi, naslednji teden b razredi; en teden 1 in 2 triada, naslednji teden 1 in 3 triada), prav tako bi lahko ura potekala 20 minut, kjer bi bilo v razredu polovica učencev iz določenega razreda, potem je 5 minut časa za dezinfekcijo ter premestitev učence in naslednjih 20 minut šolanje ostale polovice razreda. V šolah bi imeli le najpomembnejše predmete (matematiko, slovenščino in angleščino; po potrebi tudi še druge predmete, odvisno od tega kako bi vse razporedili,…). Za pridobivanje ocen, bi lahko hodili v šole individualno pri ustnem ocenjevanju, pisna ocenjevanja pa bi lahko opravili tako, da bi v dva razreda radelili razred in bi vsi pisali enak test ali pa bi najprej pisalo polovica razreda potem pa še ostala polovica. Pred vstopom v šolo bi prav tako bilo potrebno vsakemu izmeriti vročino, maske se nosijo do razreda, v njem pa si jih lahko snamejo. Omarice so prepovedane, tako da bi v šolo hodili s čevlji, pred oziroma v razredu pa učenci obujejo copate, ki jih nosijo v šolski torbi. Upošteva se medsebojna razdalja. Malico učenci prinašajo s seboj, v šoli dobijo prigrizek ali kakšno sadje, kosil pa ni. Pouk bi s skrajšanimi urami potekal okoli 2 uri, tako, da noben ne bi smel biti lačen. 

Možnosti in predlogov je veliko, le izbrati je treba najboljše in upoštevati vse ukrepe za zajezitev okužb z novim koronavirusom.

Rad bi pohvalil vse, ki se z trudijo, da bi izboljšali razmere, prav tako vse učitelje, starše in vse, ki delajo po najboljših močeh. Dobra dela se vedno poplačajo.

Erik, 9. razred

Moje mnenje v delu na daljavo je takšno; lahko bi imeli vse predmete na Zoomih, s tem da bi se učitelji menjali, drugače ni slabo saj imamo več Zoomov kot lani in je razlaga boljša v živo preko Zooma kot pa na papirju.

Julija, 7. razred

Šola na daljavo ima definitivno veliko slabih, a vendar tudi dobrih lastnosti, tako kot tudi normalna šola. Na vprašanja katero obliko učenja imam raje odgovorim precej težko. Pri šoli na daljavo imam zagotovo lepše zapiske, saj si zanje vzamem veliko več časa kot v šoli, kjer ga niti nimam toliko. Všeč mi je tudi, da si lahko sama splaniram kaj, kako dolgo in kdaj bom naredila določeno stvar. V »normalni« šoli pa je prisotnega veliko več smeha in zabave, vzdušje je na splošno bolj sproščeno. Lažje je poslušati učitelje, saj se doma hitreje zamotiš z drugimi stvarmi. Tudi razlaga v šoli je za mnoge veliko bolj razumljiva npr. ko učitelj riše na tablo itd.   

Velik problem so tudi tehnične težave, ki jih je ogromno. Ker je pri nekaterih povezava bolj šibka, včasih ne morejo biti prisotni pri urah. Tudi sama sem bila že nekajkrat v taki situaciji in si iz telefona na računalnik prenesla mobilne podatke.

Predavanja preko zoom-a so po mojem mnenju še najboljša, saj so najboljši približek pravega pouka. Zdi pa se mi, da bi lahko učitelji uro začeli s kratkim pogovorom in ne takoj skočili v uro. Tako bi bilo pri uri prisotno boljše vzdušje.

V šolah smo že konec septembra in oktobra nosili maske, zato je tudi to ena izmed možnosti kako bi se lahko zopet vrnili v šole. Vzdrževati bi morali razdaljo in mize, kot so bile prej – oddaljiti eno od druge.

Anonimno

Zdravo,

šolanje na daljavo se veliko komu zdi že dolgočasno, tudi meni, priznam.

To buljenje v ekran 6 ur skupaj, je že naporno. Mislim, da tudi ni najbolj zdravo za naše oči.

Nimam idej, kako bi to lahko naredili boljše. Vem, da je to težko tudi za nekatere učitelje, a smo kjer smo.

V tem obdobju korona situacije so nastali ukrepi, treba jih je spoštovati, četudi se vam, tako kot meni, nekateri zdijo izven logike.

Upam, da se čimprej vrnemo v šolo.

Samo to da pa nam govorijo, da bomo v maskah in da bomo v šolo hodili posamezno v dveh skupinah, je katastrofa.

V šoli je potrebno učitelje razumeti, a z masko je to veliko težje.

Že tako smo v zaostanku, če pa bi v šolo hodili posamezno v dveh skupinah, pa bi se zaostanek samo  še povečal.

Če se že mislimo  vrniti v šole, upam da se vrnemo z normalnimi ukrepi.

Bodite zdravi

LP

Anonimnež